Zopet je odločila bioklimatska pergola praznovanje rojstnega dne

Bližal se je datum, ki se je ponovno zaznamoval okroglo število let mojega sina. Že večkrat prej sem ga vprašala, kje bo praznoval rojstni dan in je vedno rekel, da bodo bili zunaj s s prijatelji na nekem vikendu, kjer bodo tudi roštiljali. Malo me je spravljal v dilemo s tem, saj nisem vedela, kako se bodo pridružili še naši prijatelji in mi seveda.

Dnevi so tekli hitro in naposled se je bil pripravljen pogovarjat o praznovanju rojstnega dne. Malo ga je skrbelo vreme, ker vremenska napoved ravno ni bila obetavna. Predlagala sem mu, da lahko izbere tudi domače okolje, saj bi mu tokrat lahko prav prišla naša bioklimatska pergola, saj lahko druženje poteka na vrtu brez skrbi tudi ob slabem vremenu. Rekel je že, da je tudi o tem razmišljal, samo se mu zdi, da potem, če bomo še mi vsi ne bo bilo dovolj prostora. Prostora je dosti in še lahko pridejo naši prijatelji. Praznovanja ne bo potrebno pripravljat v dveh obrokih. Pristal je na moje predloge in bila sem zelo vesela, da je pri odločitvi pomagala bioklimatska pergola, ki je zaslužena za vse dogodke pri nas. Lahko je slabo vreme, deževno ali pa tudi vroče in sončno. Opremljena je z vsemi dodatki, ki služijo za senčenje in varovanje pred dežjem. Razprostira se tudi po veliki terasi na vrtu in sega do letne kuhinje , ki je že pod streho.

Zopet je odločila bioklimatska pergola praznovanje rojstnega dne

Odkar imamo to bioklimatsko pergolo se počutimo zelo brezskrbno, spomnim se, kako smo vedno tekali pospravljat blazine na vrtni sedežni in zapirali senčnik, da nam ni nič zmočilo in polomilo. Naša bioklimatska pergola je sedaj opremljena s senzorji za dež in sama zapre lamele, ki nam drugače delajo senco in prezračujejo prostor pod pergolo.

Za ideje in kakovostne izvedbe priporočam bioklimatska pergola SIMP, ki ponuja trpežne materiale, napredne senzorje in prilagoditve po meri.

Zvečer je zelo diskretno osvetljena in nam daje prijeten ambient po celodnevnem delu, ki ga potem zaključimo na terasi pod pergolo.

Dobro počutje in zunanji masažni bazeni

En dan sem se sprehajala po novem nakupovalnem centru. Namerava sem pogledati novo kolekcijo oblačil in sem šla na napačni vhod. Prišla sem na tehnični oddelek in tam videla, da so bili razstavljeni zunanji masažni bazeni. Prvič sem jih videla v živo. Pred časom smo se doma pogovarjali, kako prav bi nam prišel takšen bazen. Namreč doma smo že imeli zunanjo savno in zunanji tuš. Kako lepo bi bilo, če bi imeli še masažni bazen. Ker pa smo vedeli, da zunanji masažni bazeni niso poceni, smo kar hitro nehali o tem premišljevati.

Dobro počutje in zunanji masažni bazeni

No, tokrat pa so spet pritegnili mojo pozornost. Ko sem pogledala ceno, se mi ni zdela tako visoka. To me je zmotilo. Kajti po drugi strani sem pričakovala visoko ceno in da me bo to odvrnilo od nakupa. Tako pa me je cena presenetila. Bila je ravno tako visoka, da bi lahko rekla, da bi masažno kad lahko kupila. Postavljena sem bila pred odločitvijo. Resnično me je pritegnilo. Nekaj časa sem opazovala kako različni so si zunanji masažni bazeni, na kar je pristopil prodajalec in mi povedal razlike. 

Ker je bila cena veliko boljšega le malo višja, sem vedela, da če bi kupila zunanji bazen, bi to bil sigurno tisti dražji. Vzela sem katalog in odšla domov. Doma pa sem začela tuhtati. Ker smo imeli res lepo planjavo pred hišo, sem vedela, kako prav bi nam prišel. Najprej nisem želela povedati možu, da mi ne rekel, da tega ne rabimo, potem pa nisem mogla več biti tiho. Povedala sem mu, kako so me presenetili zunanji masažni bazeni glede na ceno. Ko sem mu povedala ceno, pa se je tudi on kar hitro strinjal, da bi si ga lahko privoščili. Tako imamo sedaj doma pravi zunanji wellness- savno, tuš, zunanji masažni bazen in počivalni kotiček. Sonce pa poskrbi, da lahko uživamo v vsem tem. 

Domače oljčno olje ni samo za kuhanje, je zdravilo za telo, srce in spomine.

Oljčno olje ima pri meni prav posebno mesto. Odrasla sem v družini, kjer je bilo to nekaj samoumevnega. Vedno na mizi, vedno pri roki. Poleti smo pogosto obiskovali nono na Primorskem. Na njenem vrtu so rasle stare oljke, ki jih je negovala z neverjetno skrbnostjo. Vedno je znova poudarjala, da domače oljčno oljeni samo za kuhanje, je zdravilo za telo, srce in spomine.

Ko sem se preselila na svoje, sem že pri prvem nakupu živil vedela, da brez dobre steklenice oljčno olje, kuhinja ne bo popolna. Najprej sem ga uporabila za preprosto paradižnikovo solato z mocarelo. Spominjam se okusa. Bil je drugačen. Poln, rahlo pikanten, topel. Tisto olje je jed dvignilo na povsem drugo raven.

Sčasoma sem ga začela vključevati skoraj povsod. Na testenine, pečeno zelenjavo, celo pri pripravi sladic. Naučila sem se ločevati med vrstami, ugotovila, kaj pomeni ekstra deviško in zakaj hladno stiskanje res nekaj šteje. Ni šlo več samo za okus, šlo je za kakovost, tradicijo in spoštovanje do hrane.

Domače oljčno olje ni samo za kuhanje, je zdravilo za telo, srce in spomine.

Oljčno olje pa je zame postalo več kot le kuhinjski dodatek. V zimskih mesecih si z njim negujem kožo, ki postane suha zaradi ogrevanja. Nekaj kapljic na obraz ali roke zvečer naredi veliko razliko. Tudi lasem prija, včasih si pripravim oljno masko in jih pustim, da se ‘nahranijo’.

Danes je dobra steklenica oljčnega olja zame kot dragocenost. Zavedam se, koliko dela je vloženega v vsako kapljico. Zato ga uporabljam z občutkom, ne le kot sestavino, ampak kot del nekega daljšega pripovedovanja.

In vsakič, ko ga odprem, me tisti znani vonj odpelje nazaj. Na teraso ob hiši, kjer smo kot otroci v tišini pomakali koščke kruha v domače olje. Takrat se zaveš, da gre pri oljčnem olju za več kot okus. Gre za spomine, toplino in povezanost s tistim, kar je res pristno.

Vsaka kapljica oljčnega olja me spomni, kako preproste stvari pogosto prinesejo največ veselja, topline in pristnega zadovoljstva.

Zakaj na beljenje zob Koper?

Ko sem doma povedala, da grem na beljenje zob Koper, so me vsi čudno gledali. Namreč nisem bila iz obale in zdelo se jim je neumno, da se vozim tako daleč. Jaz pa sem jim lepo vedala, da se meni to ne zdi neumno, če si zadovoljen s storitvijo. Pred časom sem prijateljici govorila, da sem obremenjena z zobmi. Povedala sem ji, da moji zobje niso več tako beli in da ko sem to ugotovila, sem se nehala smejati. Potem veste, kako zelo me je to motilo. To pa ni pri meni vodilo nikamor, ker sem imela občutek, da se moram neprestano kontrolirati, kako se smejim. Začela sem se smejati tako, da se niso videli zobje. Ko mi je prijateljica pogledala zobe, mi je rekla, da so samo malo bolj rumeni in da če želim lahko grem na beljenje zob Koper. Zakaj Koper? Ker je ona bila iz Kopra in tako je postala zobozdravika z katerim je bila zelo zadovoljna. 

 

Beljenje zob Koper in povrnjen nasmeh 

Tako sem se odločila za beljenje zob Koper. Kar hitro sem potrdila pri prijateljici in bila je tako prijazna, da me je naročila kar sama. Ko mi je povedala, da imam pregled že kar kmalu, sem bila res navdušena. Komaj sem čakala. Enostavno nisem niti pomislila, da bi šla kam bližje. Če dobiš nekoga, ki ti pove, da je z zobozdravikom zadovoljen, potem ne vem, zakaj ne bi šla k njemu. Vsi vemo, kako velike težave imajo nekateri, ko še svojega zobozdravika niti nimajo. Zakaj bi potem jaz komlicirala. 

Zakaj na beljenje zob Koper?

Komaj sem čakala beljenje zob Koper, ker sem vedela, da se bom spet lahko iz srca in sproščeno smejala. Ta moj nasmeh sedaj ni bil pristen in tega ne želim več. Danes se spet smejim do ušes. Namreč imam lepe in bele zobe, ker sem si naredila beljenje. 

Vadba na prostem in izguba odvečnih kilogramov

Prišel je čas, ko so me začeli odvečni kilogrami motiti. Človek vedno sam ve, kdaj je potrebno nekaj pri sebi spremeniti. No, to je bil ta čas, ko sem vedel, da moram nekaj spremeniti. Kako začeti, pa je bilo drugo vprašanje. Tako sem začel razmišljati, ali bi začel s pohodi, fitnesom, plavanjem, kolesarjenjem… Vse mi je hodilo po glavi in za nič se nisem odločil, dokler en dan nisem šel na sprehod in videl, da je pri nas v mestu vadba na prostem. To pa me je pritegnilo v takšni meri, da sem odhitel domov in si preko spleta ogledal, kako poteka vadba na prostem. 

Vadba na prostem in izguba odvečnih kilogramov

Odločitev je padla- vadba na prostem

Tako sem se odločil, da bom vsaki drugi dan šel na sprehod do tja, kjer je vadba na prostem. Tam bom naredil trening in se vrnil. To je bil moj plan, nisem pa vedel, kaj se bo zgodilo. Ko sem šel prvi dan, sem se pošteno lovil. Nisem vedel, kako naj vaje izvajam, bil sem štorast. Tako so dvevi tekli in jaz sem bil vedno bolj močan in lažje delal vaje. Ko je preteklo 3 mesece, pa sem že videl, kako se je moje telo začelo spreminjati. Kako sem bil srečen, da je bila vzrok zato ravno vadba na prostem. Kajti veliko mi je pomenilo, da sem lahko bil v naravi. 

Tako sem s svojimi pohodi in vadbo nadaljeval. Prišel sem do svoje željene teže po enem letu. Po enem letu, pa sem se tudi mentalno spremenil. To je bila moja osebna rast. Ponosen sem bil nase, ker sem videl, kako sem bolj zadovoljen, nasmejan in srečen. Vse to mi je prinesla vadba na prostem. Kako se lahko človek spremeni, če se le hoče. To je bila moja izkušnja, zakaj je vadba na prostem še tako dobrodošla v vsakem kraju. 

Gastroskopija samoplačniško me je pozitivno presenetila

Dolgo časa sem pred kratkim ignoriral to, kar mi je telo sporočalo. Zelo pogosto sem se namreč začel srečevati s težavami, ki so bile prisotne na območju mojega želodca. To pa so bile razne bolečine in občutki tiščanja, kar pa je postajalo vse bolj in bolj neznosno. Ko pa sem se odpravil do zdravnika, pa sem ugotovil, da bo tukaj potrebna gastroskopija, saj mi sam ni moral čisto jasno določiti ustreznega zdravljenja. Takrat pa mi je bilo malo žav, da sem s tem toliko časa čakal, kajti če bi posredoval takoj, tega morda ne bi rabil.

Težava pa je nastopila šele po temu. Ko sem namreč videl čakalno vrsto za ta poseg, me je kar zgrabila panika. Preprosto nisem vedel, če bom lahko sploh čakal toliko časa. Zaradi tega pa se mi je zdela gastroskopija samoplačniško čedalje boljša izbira za ta pregled. Na začetku sem bil sicer malo skeptičen, da bo gastroskopija samoplačniško presegala moj proračun, vendar pa sem nato začel razmišljati v tej smeri, da moje zdravje nima cene, zaradi česar pa sem bil pripravljen dati tudi veliko denarja.

Gastroskopija samoplačniško me je pozitivno presenetila

Zato pa sem začel iskati kakšnega zdravnika, kjer bi lahko to izvedel. Ko pa sva se začela dogovarjati o ceni, pa sem na srečo lahko videl, da me gastroskopija samoplačniško sploh ne bo stala tako veliko, kot se mi je to zdelo. Tako pa je bil poseg veliko cenejši, kot sem si mislil, saj sem vsemu samoplačniškemu zdravljenju, slepo pripisoval visoke cene.

Kar pa me je najbolj navdušilo pa je bilo to, da sem dobil res zelo hiter termin. To pa je bilo mogoče zaradi tega, ker sem s samoplačniško izbiro preskočil vse tiste javne čakalne vrste. Tedaj pa sem lahko z primernim zdravljenjem začel zelo hitro, ter sem se lahko končno rešil vseh tistih bolečin enkrat in za vselej. 

Delovno mesto za notranje oblikovanje objektov je zapolnjeno

Delovno mesto za notranje oblikovanje objektov je zapolnjeno

Veliko lokalno podjetje je bilo že vrsto let znano po svojem posebnem pristopu k notranjemu oblikovanju. Njihov stranke so bile zelo različne, od lastnikov majhnih stanovanj, do podjetij, ki so želela ustvariti poseben delovne prostore.

Toda manjkala je oseba, ki bi prostorom vdihnila resnično posebno in unikatno dušo. Ko so se odločili, da bodo zaposlili nekoga za notranje oblikovanje objektov so vedeli, da ne iščejo nekoga, ki zna postavljati pohištvo in skladati barvne kombinacije, temveč so potrebovali nekoga, ki vidi potencial že v praznih prostorih in stenah ter zna vsak prostor spremeniti v zgodbo. In prišla je, že na prvem sestanku je ekipo navdušila s svojim načinom razmišljanja. Med tem, ko so drugi razpravljali o trendih in novostih, je ona razmišljala o občutkih, kakšno vzdušje želite ustvariti, kako se želite počutiti v tem prostoru. Njena filozofija je bila preprosta, vsaj objekt mora odražati svoj namen in karakter judi, ki v njem bivajo ali delajo. Delovno mesto za notranje oblikovanje objektov je bilo njeno. Prvi projekt, ki ga je dobila, je bila preureditev stare pisarne v sodoben coworking prostor. Namesto klasičnih miz in sterilno belih sten je predlagala naravne materiale, mehko osvetlitev in prostorske rešitve, ki spodbujajo ustvarjalnost. Ko so nato zaposleni prvič vstopili v prenovljen prostor so bili osupli, pisarna je delovala kot dom, ne pa kot zategnjen delovni prostor. Že pri prvi nalogi je dokazala, da je notranje oblikovanje objektov njeno področje. Njena druga naloga je bila prenova majhne družinske kavarne. Lastniki so želeli sodoben videz in hkrati ohraniti toplino domačnosti. Z izbiro pastelnih tonov, ročno izdelanih lesenih polic in skrbno izbranih svetilk je ustvarila prostor, kjer so se gostje z veseljem zadrževali ure in ure. Podjetje je hitro ugotovilo, da je bila zadnji manjkajoči člen njihove ekipe za notranje oblikovanje objektov.

Njeni projekti niso bilo le estetsko dovršeni, temveč so to bili prostori, ki so pripovedovali zgodbe in v ljudeh vzbujali čustva.

Polna greznica razlog za smrad iz odtoka v toaleti

V Rožnatem mestu v Rožni dolini je bil čas počitnic.

Župan je skupaj s prijatelji poležaval na plaži Mestnega jezera in igral karte.

Smejali so se kako se je Mirko hudoval na svoje soigralce. Katerokoli karto so vrgli je Mirko zmajeval z glavo in se jezil. Naredimo kratko pavzo in se gremo ohladiti v bife ob jezeru je dejal župan Jure. Mirku bo prav prišla osvežilna pijača da pomiri živce. Vsi so se zasmejali in skupaj odšli do bifeja na plaži. Posedli so se na terasi, ki za čuda ni bila tako polna kot po navadi. Grem odtočit v toaleto je dejal Jure in naročim pijačo pri šanku, kaj boste pili.

Polna greznica razlog za smrad iz odtoka v toaleti

Povedali so mu svoje želje in Jure je odšel v toaleto. Ko je vstopil je vanj butnil neznosen smrad. Da bi šel na potrebo ni niti pomislil. Odšel je do šanka kjer je bil Samo lastnik lokala in mu povedal da nekaj ni v redu v toaletnih prostorih. Samo je šel preveriti in se tudi on vrnil s kislim obrazom. Nekaj bo narobe z odtokom je dejal. Moral bom poklicati odmaševalce kanalizacijskih cevi. Ko je prišel mojster Žiga je vprašal kaj je narobe. Grozen smrad iz odtoka ne vemo kaj je razlog je dejal. Žiga je odšel v toaletne prostor in se po desetih minutah vrnil. Kdaj ste nazadnje izpraznili greznico je dejal. Mislim da je razlog za smrad iz odtoka polna greznica.

Poklicati boste morali komunalo, da jo izprazni. Naslednji dan so poslali kamion za praznjenje greznice. Ko je bila greznica izpraznjena je prenehal tudi smrad iz odtoka, v toaletnih prostorih. Samo si je oddahnil saj se je ustrašil, da bo sredi sezona moral zapreti lokal in sanirati toaletne prostore in kanalizacijo. Nikoli več ne smem pozabiti pred sezono izprazniti greznice je dejal.

Dobra šola tale smrad iz odtoka je dejal in pomežiknil.

Streha je pri vsaki hiši najpomembnejši del

Nekaj časa nazaj smo imeli res hudo nevihto, ki je naredila zelo veliko škode. Streha je bila tista, ki je največ trpela in je bila najbolj poškodovana. To je bilo definitivno nekaj, česar smo se najbolj ustrašili, saj smo vedeli, da streha ne sme puščati. Naša streha je bila ravno toliko poškodovana, da je začela puščati in to ni bil dober znak, saj se je začel napijati tudi strop.

Oče je takoj začel iskati solucije in hotel je dobiti delavce čim prej. Na srečo smo imeli nekaj prijateljev, ki so bili zaposleni v tej smeri in smo na podlagi tega lahko hitro dobili pomoč. Res je bilo zelo pomembno, da smo hitro zakrpali luknje ter popravili streho. Hvala bogu so to tudi delavci zavedali in so delali res zelo hitro in učinkovito. Bili so res zelo natančni, tako da na koncu ni bilo nobene pomanjkljivosti in začetkom smo bili vsi res zelo srečni. Streha je bila že po nekaj urah popravljena oziroma zakrpana, so nam pa seveda predlagali, da streho v kratkem tudi zamenjamo. Streha je bila res zelo stara in vedeli smo, da jo bo potrebno menjati, ampak res smo upali, da ne bo prišlo do kakšne nevihte in ravno to se nam je zgodilo.

Streha je pri vsaki hiši najpomembnejši del

Takoj po tem, ko so streho popravili, sva z očetom začela brskati po spletu in iskala različne strehe. Na koncu so seveda našla še najboljšo in se zanjo tudi odločila. Cena je bila precej visoka, ampak hkrati je bila streha res zelo kvalitetna in to je bilo zelo pomembno, saj se nismo hoteli več bati tako, kot smo se takrat, ko je bila nevihta. Res je bilo zelo pomembno, da smo izbrali prav material. Imeli smo seveda tudi prijatelje, ki so nam lahko malce svetovali in tako smo se skupnimi močmi odločili s pravo streho.

Pri raziskovanju podzemlja so zmogljive ročne svetilke obvezna oprema

Nekega hladnega, a suhega zimskega dne smo se odpravili na vznemirljivo raziskovanje podzemnih jam, skritih v notranjosti bližnjega hriba. Naša ekipa je štela štiri člane, opremljeni smo bili z nepremočljivo obutvijo, toplimi oblačili, pozabili nismo niti obvezne zmogljive ročne svetilke.

Pri raziskovanju podzemlja so zmogljive ročne svetilke obvezna oprema

Pot do vhoda v jamo je vodila skozi gozd, kjer so se veje dreves v hladnem zimskem vetru neslišno pozibavale. Ko smo prišli do voda je iz jame zavel hladen in vlažen zrak, zdaj vstopamo v povsem drug svet, svet podzemlja. Prižgali smo ročne svetilke ter previdno vstopili v temo. Sprva je bilo vse precej klavstrofobično, ozki prehodi, v katerih je bilo treba poklekniti. Svetloba naših svetilk je osvetljevala stene prekrite s kapniki, ki so viseli iz stropa kot ledene sveče. Zvok kapljanja vode je odmeval v tišini in ustvarjal spokojno in skrivnostno vzdušje. Ko smo prišli do večje podzemne dvorane smo navdušeno obstali. Prostor je bil ogromen, stene so bile gladke kot steklo in prepletene z odtenki rjavih in sivih barv, ki jih je oblikovala narava skozi tisočletja. Naše svetilke so osvetljevale strop, kjer so kapniki tvorili edinstvene oblike, podobne orglam v kakšni katedrali. Nekdo od naših je zavpil, zvok pa se je odbijal od sten sem in tja ter ustvarjal čaroben odmev. Med raziskovanjem smo naleteli tudi na podzemni potok, njegova bistrost je bila neverjetna, njegova hladna voda pa nas je hitro opozorila, da tukaj ni kraj za postanek. Z rahlimi koraki smo nadaljevali pot, dokler nismo naleteli na slepi konec, kjer se je jama zaključila. Tam smo za trenutek ugasnili naše svetilke in občutili popolno temo.

Tišina je bila skoraj nadnaravna, nekdo je pripomnil, da je to trenutek, ko resnično čutiš globino našega planeta. Po nekaj urah raziskovanja smo se veseli vrnili na površje. Svež zrak in svetloba dneva sta nas objela, a občutek tiste podzemne tišine in lepote bo za vedno ostal v naših spominih. Raziskovanje podzemlja nas je na poseben in drugačen način povezalo z naravo.