Ko se je soseda odločila za leseno teraso, sem bila sprva malo skeptična. Ne vem, ali bi se sama tako odločila. Terasa je zunanji prostor, na katerega vplivajo različne vremenske razmere. Res pa je, da je lesena terasa zelo priljubljena zaradi svojega naravnega videza.
Za takšno teraso je treba pravilno izbrati material, saj mora les za teraso biti odporen na vlago, UV-sevanje in temperaturna nihanja ter hkrati dovolj trden. Med tropskimi vrstami sta najpogostejša tik ter les za teraso ipe in cumaru. Gre za zelo odporne vrste z dolgo življenjsko dobo, vendar so dražje. Med domačimi vrstami so primerni macesen, bor in smreka; so cenejši in dobro prenašajo vlago, a zahtevajo redno vzdrževanje in zaščito.
Kasneje mi je soseda povedala, da se njen brat dobro spozna na les za teraso in ji je svetoval, naj izbere impregniran in po možnosti termično obdelan les, ki bo kljuboval vlagi, UV-žarkom in plesni. Zavedala se je tudi, da terasa terja redno nego: periodično oljenje (po potrebi enkrat do dvakrat letno), obnavljanje zaščite robov in čiščenje. Pri vgradnji so poskrbeli za ustrezno drenažo, stabilno podkonstrukcijo, pravilne razmake med deskami in pritrditev z inox vijaki, da lahko voda nemoteno odteka in da les diha.
Na koncu so površino temeljito obdelali z oljem, ki je les zaščitil in poudaril njegove vzorce. Dela so bila presenetljivo hitro opravljena, saj so izbrali že pripravljen in obdelan macesnov les. Ko je bila terasa končana, nas je soseda povabila na pijačo. Imela je prav, da se je odločila za leseno teraso – na njej smo se počutili domače in bili bliže naravi.
Namig: ne glede na vrsto lesa vedno preverite certificiran izvor (npr. FSC), kakovost sušenja (KD) in priporočila proizvajalca za intervale vzdrževanja.